SI9300288A - Benzodiazepini - Google Patents

Description

HOFFMANN-LA ROCHE AG

BENZODIAZEPINI

Predloženi izum se nanaša na nove spojine s formulo _R10

v kateri

X in Y vsakokrat neodvisno stojita za H, halogen in filkil;

Rl® in RTT sta oba H, ali je eden izmed R^ aii R^ H in drugi metil, ali sta ίΰθ iii R¹¹ skupaj -(CH^-, kjer je n = 4 ali 5;

Z je obroč, izbran iz skupine, ki sestoji iz ?> <s <s

N«N N-NH _all *-Nl· (Zl>

•NH <Z3)

N—NH (Z²) kjer je eden ali več atomovogljika v navedenem obroču Z lahko substiiuirah z F, Cl ali nižjim alkilom;

kot tudi na njihove farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli, karbamate, sečnine ih amide.

Predmeti predloženega izuma so:

zgornje spojine same in njihova uporaba v terapevtsko učinkovitih sredstvih, zlasti za terapijo ali profilakso virusnih infekcij, posebno retrovirusnih infekcij, kot infekcij s HIV 1 in/ali HIV 2, ali za zaščito celic pred takimi infekcijami;

nadalje postopek za pripravo teh spojin in zdravil, ki vsebujejo eno izmed tovrstnih spojin ter v danem primeru nadaljnje antivirusno sredstvo, zlasti inhibitor reverzne transkriptaze, kot so ddC, AZT ali ddl, TIBO derivati, triciklični diazepinoni, inhibitor HIV - proteaze, α-, β- in/ali γ-interferon, interlevkin-2 in/ali GM-CSF, in uporaba teh spojin za pripravo zdravil, zlasti za terapijo ali profilakso virusnih infekcij, posebno retrovirusnih infekcij, kot infekcij s HIV 1 in/ali HIV 2, ali za zaščito celic pred takimi infekcijami.

Vse tavtomerne in stereoizomerne oblike spojin s formulo I so vključene v obseg predloženega izuma.

Farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli so lahko soli farmacevtsko sprejemljivih mineralnih kislin kot klorovodikove in žveplove kisline. Farmacevtsko sprejemljivi amidi se dajo tvoriti z nevtralizacijo spojin v smislu izuma z organskimi kislinami kot mlečno, ocetno, jabolčno ali p-toluensulfonsko kislino. Farmacevtsko sprejemljive karbamate lahko tvorimo z reakcijo spojin s formulo I s produktom stehiometrične reakcije med fosgenom in alifatskim ali aromatskim alkoholom. Farmacevtsko sprejemljive sečnine lahko tvorimo z reakcijo spojin v smislu izuma s produktom stehiometrične reakcije med fosgenom in alifatskim ali aromatskim aminom. Karbamati, sečnine in amidi spojin s formulo I so koristni kot pro-zdravila (pro-drugs).

Kot ga uporabljamo pri predloženem opisu, se nižji alkil nanaša na ostanek, izveden iz ravne ali razvejene verige ogljikov z 1 do 7, prednostno 1 do 4 atomi ogljika, ki vključuje npr. metil, etil, propil in izopropil. Acil pomeni organski ostanek, izveden iz organske kisline z odstranitvijo hidroksi skupine. Prednostne organske kisline vključujejo alifatsko in aromatsko kislino, npr. ocetno kislino, sulfonocetno kislino in benzojsko kislino.

Prednostne spojine imajo formulo I, kjer je Y vodik in X halogen ali nižji alkil, posebno v položaju 7.

Posebno prednostne spojine s formulo I so tiste, kjer je Rl® metil, R^ je vodik in je X izbran iz skupine, ki obstaja iz klora in metila, posebno v položaju 7.

Posebno prednostne spojine v smislu izuma imajo formule I(a), I(b) inl(c):

N-NH I(_C)

Spojine s formulo I se da formulo pripraviti z reakcijo 3H-l,4-benzodiazepin-2-(lH)-ona s

II na običajen način zapored s P2S5 in HN(R^,R^), ali s pretvorbo amida s formulo II po raznovrstnih metodah, znanih v stroki. Tako npr. lahko spojino s formulo II mešamo z aminom s formulo HN(R^, R^) v primernem topilu, inertnem pri reakciji, v prisotnosti primerne Lewisove kisline, npr. tako, kot je opisano v U.S. patentu št. 3644335. Primeri za prikladna topila, inertna pri reakciji, vključujejo, vendar niso omejena na tetrahidrofuran, toluen in dioksan. Primeri za prikladne Lewisove kisline vključujejo, vendar niso omejene na titanov tetraklorid, kositrov klorid ipd.

Spojine s formulo II se da pripraviti na sam po sebi znan način, npr. tako, kot je opisano v U.S.patentih št. 3405122, 3398159, 3407211 in 3400128; v J. Org. Chem. 41, 1976,2720; 35,1970,2455 in 46,1981, 839; v Acta Chem. Scan. B 31,1977,701; v J. Heterocyclic Chem. 12,1975,49 in 25,1988, 1293; v Synthesis 1988, 767; v Syn. Commun. 15, 1985, 1271 in J.A.C.S. 100, 1978, 4842, in tako, kot je podrobno opisano v Primerih 1 do 3 v nadaljevanju.

Tako lahko pripravimo spojine s formulo II s cikliziranjem spojine, npr. tiste s formulo 6 v Primeru 1, s kislinsko katalizo. To cikliziranje lahko izvedemo s segrevanjem spojine 6 s kislino, kot pivalinsko kislino, v topilu kot toluenu in THF, ali v n-butanolu, pri temperaturi do temperature refluksa. Amine, kot tiste s formulo 6, se da pripraviti preko ustreznega bromida, kot s spodnjo formulo 5, 10, 10” ali 17 v nadaljevanju, izhajajoč iz ketona s formulo 4, 9 ali 15.

Spojine v smislu izuma imajo koristno antivirusno, zlasti antiretrovirusno aktivnost, posebno proti HIV, t.j. virusu povzročitelju AIDS-a in sorodnih bolezni kot ARC (AIDS related complex). Te spojine tudi inhibirajo replikacijo HIV z inhibiranjem tako pomembnih HIV virusnih funkcij, kot je TAT (transactivating transcriptional) aktivnost. Proizvodnja TAT v inficirani celici signifikantno aktivira replikacijo HIV v inficiranem pacientu. Z inhibiranjem TAT aktivnosti spojine v smislu izuma dramatično zmanjšajo replikacijo HIV in bi zato morale odpraviti destruktivne učinke HIV pri humanem pacientu.

Spojine s formulo I smo testirali na anti-HIV-TAT aktivnost s poskusom, opisanim v U.S.patentu št. 5070010, ki obsega naslednje stopnje:

(a) kontroliranje tako ekspresije gena za izločano alkalno fosfatazo (SeAP gen) in virusnega transaktivatorskega TAT gena s HIV promotorjem LTR, ki se odziva na delovanje HIV transaktivatorja TAT;

(b) transfekcijo gojenih celic sesalcev s plazmidi, ki vsebujejo genske konstrukte (a) zgoraj in povzročajo v celici proizvodnjo transaktivacijskega faktorja TAT in SeAP;

(c) dodajanje testiranega sredstva, tukaj spojin s formulo I, in določitev proizvedene množine SeAP z merjenjem SeAP encimatske aktivnosti, pri čemer je inhibiranje SeAP proizvodnje v korelaciji z anti-TAT inhibicijsko aktivnostjo.

Pri tem poskusu je inhibicija SeAP v pozitivni korelaciji z anti-TAT aktivnostjo. Čim večja je zmožnost sredstva za inhibicijo SeAP, tem večja je njegova anti-TAT aktivnost.

Specifično smo z ozirom na spodaj zabeležene rezultate izvedli anti-HIV-TAT poskus kot sledi:

ur po transfekciji 1, 10 in 50 μΜ testne spojine s formulo I smo dodali gojilnemu mediju COS celice, transficirane z dvema plazmidoma, pri čemer eden vsebuje reporterski gen, ki kodira za SeAP pod kontrolo HIV-LTR, drugi pa vsebuje HIVTAT gen, tudi pod kontrolo HIV-LTR. Aktivnost medija za alkalno fosfatazo smo preizkušali 48 ur po dodatku testne spojine s kolorimetričnim poizkusom ob uporabi p-nitrofenilfosfata kot substrata. Anti-TAT aktivnost smo izmerili kot odstotno inhibicijo ekspresije SeAP gena pod kontrolo HIV-LTR proti odstotni inhibiciji SeAP gena pod RSV-LTR, ki se ne odziva na TAT.

Rezultati v spodnji Tabeli kažejo, da so spojine s formulo I specifični inhibitorji HIVTAT-regulirane genske ekspresije brez nespecifičnih citotoksičnih efektov.

Specifičnost spojin s formulo I kot TAT inhibitorjev smo prikazali s paralelnim poizkusom, pri katerem je SeAP genska ekspresija pod kontrolo Rous sarcoma virusa (RSV)-LTR, ki se ne odziva na TAT. Ta poizkus torej izključuje možnost, da so spojine s formulo I bodisi splošna citotoksična sredstva, ali da inhibirajo aktivnost SeAP.

Anti-HIV-TAT aktivnosti testnih spojin smo določili z merjenjem množine alkalne fosfataze v vrhnjem (supernatant) mediju kultur celic, v katerih je bila ekspresija SeAP gena pod kontrolo HIV LTR promotorja. Specifične inhibitorske aktivnosti testnih spojin smo izračunali po formuli:

100 [(1 - A/B) - (1 - C/D)] kjer sta A in B aktivnosti alkalne fosfataze, proizvedeni s HI V-LTR/SeAP v prisotnosti oz. odsotnosti testne spojine. C in D pa sta aktivnosti alkalne fosfataze, proizvedeni z RSV-LTR/SeAP v prisotnosti oz. odsotnosti testne spojine. Testirane koncentracije so bile v območju 1 - 50 μΜ. Dobljeni rezultati so povprečje vsaj treh testov. V tej Tabeli označujeta oznaki visoka in srednja naslednjo aktivnost: visoka je > 60% inhibicija ; srednja je 60% - 40% inhibicija ; nizka je 40% - 20% inhibicija. Testno spojino smo dodali 24 ur po transfekciji celic s plazmidi, ko sta bila SeAP specifična mRNA in protein že prisotna in je bil protein zelo stabilen. Torej ne bi opazili 100 % inhibicije s to poskusno proceduro.

Tabela

Produkt iz Primera št.	Anti-HIV-TAT aktivnost
1	visoka
2	visoka/srednja
3	visoka/srednja

Ker spojine v smislu izuma učinkovito inhibirajo TAT protein, tako da se prizadeti virusi ne morejo razmnoževati v gostiteljskih celicah, bi spojine morale biti učinkovite pri terapiji AIDS-a. V resnici smo ugotovili, da spojine v smislu izuma zaščitijo CD4+ limfocite v kulturi pred citopatičnimi učinki HIV. Ker najdemo proteine, ki so v tesnem sorodu s TAT, v drugih retrovirusih, kot je HTLV-1, bodo spojine v smislu izuma zelo verjetno inhibirale aktivnost teh TAT-sorodnih proteinov in zato koristile tudi pri terapiji teh drugih retrovirusnih infekcij. Predloženi izum nudi tudi metodo za odpravo destruktivnih učinkov retrovirusne bolezni vključno HIV pri humanem pacientu, ki obsega terapijo pacienta z zadostno množino spojine v smislu izuma ali njenega biološko učinkovitega metabolita za inhibiranje napredovanja retrovirusne infekcije. Predloženi izum vključuje zdravljenje ali terapijo pacientov, inficiranih s HIV, vključno pacientov z AIDS-om ali ARC-om ter pacientov s simptomatičnimi ali asimptomatičnimi HIV infekcijami. Spojine v smislu predloženega izuma lahko dajemo parenteralno ali oralno v eni ali več doz v različnih dnevnih intervalih, prednostno oralno enkrat dnevno. Razumljivo je, da je treba pri pacientih s problemi jeter ali ledvic nastaviti doziranje in dajalne oblike tako, da upoštevamo te pogoje. Pri humanem pacientu je antivirusno učinkovita množina spojine v smislu izuma, ki jo dajemo npr. oralno, v območju od okoli 0.5 do okoli 40 mg/kg telesne teže dnevno, prednostno od okoli 1 do 15 mg/kg, zlasti od okoli 4 do 10 mg/kg telesne teže dnevno.

V obliki dozirnih enot, npr. v obliki oralnih dozirnih enot, za pacienta s 70 kg, bi to znašalo od okoli 35 do okoli 2800 mg, dnevno, prednostno od okoli 210 do okoli 350 mg dnevno.

Zaradi tega, ker uporaba več kot enega učinkovitega sredstva lahko daje boljši terapevtski sestavek, kar velja posebno takrat, kadar različna sredstva delujejo po različnih mehanizmih, vključuje predloženi izum dodatno tudi antivirusne sestavke, ki obsegajo tako spojino v smislu predloženega izuma skupaj z enim ali več drugih antivirusnih sredstev kot ddC, AZT, 2’,3’-dideoksiinozin (ddl), derivate tetrahidroimidazobenzodiazepin-ona (TIBO), inhibitorje HIV proteaze in triciklične diazepinone, HlV-integrazo in RN-azne H inhibitorje, kot tudi modifikatorje biološkega odziva, ki vključujejo npr. alfa-, beta- ali gama- interferon, interlevkin-2 in stimulirni faktor za kolonijo granulocitov-makrofagov (GM-CSF) ipd.

Pri humanih pacientih lahko dajemo spojine v smislu predloženega izuma v običajnih dozirnih oblikah, kot so tukaj prikazane. Primerne so tako spojine, sestavki, ali njihove farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli, karbamati, sečnine ali amidi.

Spojine v smislu izuma dajemo v tukaj omenjenih doziranjih do izboljšanja stanja pacienta in/ali odprave viremije. Spojine lahko dajemo tudi z drugimi antivirusnimi sredstvi in/ali modifikatorji biološkega odziva, kot smo zgoraj omenili. Objavljena so bila doziranja ddC in AZT, uporabljena pri humanih pacientih z AIDS-om ali ARCom. Pri dajanju s kombinirano terapijo lahko dajemo še druge anti-HIV spojine istočasno kot spojino v smislu izuma, ali pa po želji doziramo po porcijah. V sestavku lahko kombiniramo tudi dvoje (ali več ) zdravil. Doze posameznega zdravila so lahko manjše pri uporabi v kombinaciji, kot pa pri uporabi v enem samem sredstvu.

Predloženi izum se nanaša tudi na sestavke, ki vsebujejo terapevtsko učinkovito množino spojine v smislu izuma v farmacevtsko sprejemljivem nosilcu. Možno je, da dajemo spojine v smislu izuma same v raztopini. Vendar pa je prednostno, da dajemo učinkovite sestavine v farmacevtski formulaciji. V kontekstu predloženega izuma formulacija pomeni sestavek. Te formulacije obsegajo najmanj eno učinkovito sestavino v smislu izuma skupaj z enim ali več farmacevtsko sprejemljivih nosilcev in polnil, ter lahko v danem primeru vključujejo druga terapevtska sredstva, npr. inhibitor HIV-RT ali HlV-proteaze. V okviru predloženega izuma je izraz sprejemljiv definiran kot kompatibilno z drugimi sestavinami formulacije in neškodljivo za zdravljeni organizem ali gostiteljsko celico. Ti nosilci vključujejo tiste, ki so dobro znani strokovnjakom kot prikladni za oralno, rektalno, nazalno, lokalno (zunanjo), bukalno, sublingualno, vaginalno, ali parenteralno (vključno subkutano), intramuskularno, intravenozno in intradermalno dajanje. Sestavki se prikladno nahajajo v obliki dozirne enote in so pripravljeni po metodah, znanih v farmacevtski stroki. Take metode vključujejo pripravo učinkovite sestavine v nosilcu, ki lahko vsebuje dodatne zdravilno učinkovite sestavine, npr. dideoksicitidin, AZT, ddl, interferon, IL-2 ali inhibitor HlV-proteaze.

Primeri za sestavke v smislu izuma so raztopine učinkovite sestavine ali sestavin, npr. v vodi ali slanici; kapsule, npr. mehke želatinske kapsule; lekarniške vrečke ali tablete, od katerih vsaka vsebuje vnaprej določeno množino učinkovite sestavine, npr. kot granule; raztopine ali suspenzije v vodni tekočini ali v emulziji olje-v-vodi ali tekoči emulziji voda-v-olju. Tablete lahko vsebujejo enega ali več izmed: laktoze, mikrokristalne celuloze, koloidnega silicijevga dioksida, natrijeve kroskarmeloze, magnezijevega stearata, stearinske kisline in drugih polnil, barvil in farmacevtsko sprejemljivih nosilcev. Formulacije, primerne za oralno dajanje, vključujejo pripravke za lizanje, ki obsegajo učinkovito sestavino v aromatiziranem pripravku, običajno iz saharoze in akacijine gume ali tragakanta; pastile, ki obsegajo učinkovito sestavino v inertni osnovi kot želatini in glicerinu ali saharozi in akacijini gumi; ustne vode, ki obsegajo učinkovito sestavino v primernem tekočem nosilcu. Formulacije za rektalno dajanje se lahko nahajajo kot supozitorij s primerno osnovo, ki obsega kakavovo maslo ali salicilat. Formulacije, primerne za vaginalno dajanje, se lahko nahajajo kot pesarji (obročki), tamponi, kreme, geli, paste, pene ali razpršilne formulacije (sprayi). Formulacije, primerne za parenteralno dajanje, vključujejo vodne in nevodne, izotonične sterilne injekcijske raztopine, ki lahko vključujejo anti-oksidante, pufre, bakteriostate in topnostne snovi, ki prevedejo formulacijo v obliko, izotonično s krvjo sprejemnika, ki mu je namenjena; vodne in nevodne sterilne suspenzije, ki lahko vključujejo suspendirna sredstva in zgoščevala. Formulacije se lahko nahajajo v zatesnjenih vsebnikih za eno samo dozo ali za več doz, npr. v ampulah in stekleničkah, in so lahko shranjene v liofiliziranem stanju, ki terja samo dodatek sterilnega tekočega nosilca, npr. vode za injekcije, tik pred uporabo. Trajne injekcijske raztopine in suspenzije lahko pripravimo iz sterilnega praška, granul in tablet predhodno opisane vrste.

Izum pojasnjujemo z naslednjimi Primeri, ki naj ga nikakor ne omejujejo.

Primer 1

a) Acetilen smo upihavali v 75 ml THF (tetrahidrofurana). K zmesi THF/acetilena smo v teku 1 ure dodajali EtMgBr (50 ml) tako, da temperatura reakcijske zmesi ni nikoli presegla 40 °C. Med tem dodajenjem smo acetilen kontinuirno prepihavali skozi

K) zmes. Zmes smo mešali 30 dodatnih minut pri sobni temperaturi nakar smo prekinili tok acetilena in zmes ohladili na 0 °C. Zmesi smo dokapavali raztopino 5-kloro-2nitrobenzaldehida (13.2 g) v 70 ml THF. Reakcijsko zmes smo pustili ogreti na sobno temperaturo čez noč, nato hitro izlili vanjo nasičeno raztopino NH4CI in ektrahirali z EtOAc. Po sušenju, filtriranju in uparjenju smo ostanek očistili s flash kolonsko kromatografijo (10 % EtOAc/heksan), da smo dobili 12.26 g 5-kloro-alfa-etinil-2nitrobenzenmetanola, IR (KBr) 3290,2120,1525,1338 cm^-1.

b) Raztopino 5-kloro-alfa-etinil-2-nitrobenzenmetanola (1.54 g) v 60 ml ledocta smo segreli na 40 °C in nato obdelali z 1.44 g CrO₃. Po mešanju smo raztopino ohladili na sobno temperaturo, zatem pa ekstrahirali s CH2CI2· Organsko frakcijo smo ekstrahirali s H2O in nasičeno NaHCO₃, nato sušili, filtrirali in uparili. Kolonska kromatografija z uporabo gradientnega elucijskega sistema (9 % EtOAc/heksana, % EtOAc/heksana) je dala 0.94 g l-(5-kloro-2-nitrofenil)-2-propin-l-ona;

MS Izrač.: 208.9880; Ugot.: 208.9872.

c) l-(5-kloro-2-nitrofenil)-2-propin-l-on (0.03 g) smo pomešali z azido-trimetilsilanom (0.02 ml) in CH₃CN (5 ml) ter zmes segrevali na 100 °C v toku argona 3 ure.

Raztopino smo nato uparili in zatem očistili s flash kolonsko kromatografijo ob uporabi gradientnega elucijskega sistema (5 % EtOAc/heksana, 20 % EtOAc/heksana, 50 % EtOAc/heksana), da smo dobili 0.03 g (5-kloro-2-nitrofenil)-(lH-l,2,3-triazol-5il)-metanona, MS 252(M+).

d) Zmes (2-nitro-5-klorofenil)-(lH-l,2,3-triazol-5-il)-metanona (2.53 g), EtOH (100 ml) in 10 % paladija na oglju (50 mg) smo hidrogenirali 16 ur pod 3.2 bar vodika. Raztopino smo nato filtrirali, uparili in naplavili s CH2O2. Nastale trdne snovi smo zbrali in dobili 1.64 g (2-amino-5-klorofenil)-(lH-l,2,3-triazol-5-il)-metanona. Matične lužnice smo očistili s kolonsko kromatografijo ob uporabi gradientnega elucijskega sistema (9 % EtOAc/heksana, 20 % EtOAc/heksana, 33 % EtOAc/heksana), da smo dobili nadaljnjih 0.48 g produkta s tal. 148-150 °C.

e) Zatem smo raztopini 1.0 g (2-amino-5-klorofenil)-(lH-l,2,3-triazol-5-il)-metanona v 150 ml CH2CI2 in 60 ml THF dodali 50 ml ledene vode in 2.0 g natrijevega hidrogen karbonata. K mešani dvofazni zmesi smo dodali 0.98 ml bromoacetilbromida. Reakcijsko zmes smo mešali 0.5 ur. Sloja smo ločili in vodni delež ekstrahirali s CH2CI2. Organske ekstrakte smo izprali z vodo, čemur je sledila slanica, nato sušili in uparili. Ostanek smo očistili s filtracijo ob uporabi etil acetata/heksana kot eluenta, da smo dobili 1.2 g (2-bromo-4’-kloro-2’[(lH-l,2,3-triazol-5-il)karbonil]acetanilida, tal. = 173-175 °C.

f) K 100 ml kondenziranega tekočega amoniaka v kopeli suhega ledu smo dodali raztopino 1.2 g (2-bromo-4’-kloro-2’-[(lH-l,2,3-triazol-5-il)karbonil]acetanilida v 25 ml THF. Reakcijsko zmes smo mešali čez noč in amoniak pustili izhlapeti. Preostali THF smo uparili in združene preostanke mešali s 100 ml 10 % metanola/etil acetata in 20 ml vode. Vodni delež smo ekstrahirali z 10 % metanola/etil acetata. Organske ekstrakte smo izprali s slanico, sušili in uparili. Ostanek smo segrevali 16 ur do refluksa v 60 ml n-butanola in 100 mg pivalinske kisline. Butanol smo uparili in ostanek posesali do suhega v visokem vakuumu. Frakcionirna kristalizacija ostanka iz 8% metanola/ diklorometana je dala 705 mg (7-kloro-5-(lH-l,2,3-triazol-5-il)-l,3-dihidro-2H-l,4benzo-diazepin-2-ona;

tal.: 246-249 °C po obdelavi z ogljem in prekristalizacijo iz metanola.

g) Zmes (7-kloro-l,3-dihidro-5-(lH-l,2,3-triazoJ-5-il)-2H-l,4-benzo-diazepin-2-ona (200 mg), P2S2 (222 mg) in THF (25 ml) smo obdelovali z ultrazvokom 2 uri pri 20 do 40 °C. Topilo smo uparili in ostanek mešali v zmesi EtOAc (200 ml) in H2O (100 ml). Neraztopljeno trdno snov smo zbrali in sušili. Ta material smo raztopili v THF (15 ml), nato dodali k raztopini THF (20 ml) s temperaturo - 70 °C, v katero smo bili 10 minut prepihavali NH2CH3. Raztopino smo mešali pri - 70 °C, nato pa pustili ogreti na sobno temperaturo. Oborjeno trdno snov smo zbrali in združili s H2O ter segrevali na parni kopeli. Po hlajenju smo trdne snovi zbrali in prekristalizirali iz metanola, da smo dobili 89 mg (7-kloro-N-metil-5-(lH-l,2,3-triazol-5-il)-3H-l,4-benzo-diazepin-2-amina, tal.: = 232-235 °C.

Primer 2

a) Zmes 4-bromo(lH)-pirazola (50.8 g), 1300 ml CH2CI2, trifenilmetil klorida (99.5 g) in Et3N (35.3 g) smo mešali 24 ur pri sobni temperaturi. Raztopino smo nato ekstrahirali s H2O, sušili, filtrirali in uparili. Kristalizacija ostanka s CH2Cl2/heksanom je dala bele kristale: tal. 190-192 °C. Vzeli smo drugo porcijo produkta, da smo dobili v celoti 117.3 g 4-bromo-l-(trifenilmetil)-lH-pirazola.

b) Zmes 4-bromo-l-(trifenilmetil)-lH-pirazola (48 g), Et2O (100 ml) in THF (500 ml) smo mešali ob hlajenju na - 78 °C v toku argona. Zmesi smo dodali tBuLi (160 ml) ter nastalo rdečo raztopino mešali 2.5 ur pri - 78 °C. Tedaj smo raztopino dodali k raztopini 2-metil-6-kloro-4H-3,l-benzoksazin-4-ona (21 g) v THF (500 ml), ki smo jo ohladili na - 78 °C. Zmes smo pustili ogreti na sobno temperaturo čez noč in nato na hitro dodali nasičeno raztopino NH4CI. Po razredčenju z EtOAc smo sloja ločili in organski sloj izprali z nasičeno raztopino NaCl, sušili, filtrirali in uparili. Dobljeno trdno snov smo združili s THF (400 ml), MeOH (350 ml), H2O (250 ml) in 10N NaOH (300 ml) ter mešali 3 ure pri temperaturi refluksa. Po ohlajenju na sobno temperaturo smo organsko in vodno fazo ločili. Vodno fazo smo ekstrahirali z Et2O in organske frakcije sušili, filtrirali in uparili. Dobljeno peno smo združili s CH2CI2 in mešali čez noč. Po filtraciji smo filtrat uparili, da smo dobili 49 g spojine [9] kot olje.

c) K mešani zmesi spojine [9], THF (450 ml), CH2CI2 (450 ml) in IN NaOH (1400 ml) smo dokapavali 10.5 ml bromoacetilklorida pri sobni temperaturi. Dvofazno zmes smo mešali 20 minut pri sobni temperaturi. Po ločitvi slojev smo vodni sloj ekstrahirali s CH2CI2. Organske sloje smo sušili in uparili do suhega. Ostanek smo kristalizirali iz THF in heksana, da smo dobili 23.5 g 2-bromo-4’-kloro-2’-[(l(trifenilmetil)-lH-pirazol-4-il]karbonil]acetanilida, tal. 197-200 °C.

d) K 1 1 tekočega amoniaka v kopeli suhega ledu smo dodali raztopino 2-bromo-4’kloro-2’-[(l-(trifenilmetil)-lH-pirazol-4-il]karbonil]acetanilida (23.5 g) v THF (200 ml). Reakcijsko zmes smo mešali čez noč in amoniak pustili upariti. Preostalo zmes smo oddestilirali. Ostanek smo mešali z EtOAc in H2O. Produkt smo izprali z vodo in sušili, da smo dobili 18.3 g trdne snovi. Suspenzijo tega materiala v 1-butanolu (600 ml), ki vsebuje 300 mg pivalinske kisline, smo segrevali 8 ur ob refluksu. Po 3 urah in 5 urah smo dodali vsakokrat po 300 mg pivalinske kisline. Hlapne deleže smo uparili in trituracija ostanka je dala 6.5 g produkta. Le-tega smo raztopili v MeOH, obdelali z aktivnim ogljem, filtrirali in koncentrirali. Oborjeni produkt smo zbrali, da smo dobili 5.25 g 7-kloro-l,3-dihidro-5-(lH-pirazol-4-il)-2H-l,4-benzodiazepin-2-ona, tal. 289 do 291 °C (razpad).

e) Zmes 7-kloro-l,3-dihidro-5-(lH-pirazol-4-il)-2H-l,4-benzodiazepin-2-ona (295 mg), P2S5 (327 mg) in THF (25 ml) smo obdelali z ultrazvokom 2 uri pri 20 do °C. Topilo smo uparili in ostanek mešali v zmesi EtOAc (200 ml) in H2O (100 ml). Neraztopljene trdne snovi smo zbrali in sušili. Ta material smo raztopili v THF (15 ml), nato dodali k raztopini THF (25 ml) s temperaturo - 70 °C, skozi katero smo prepihavali 10 minut NH2CH3. Raztopino smo mešali 15 minut pri - 70 °C, nato pa pustili ogreti. Po uparjenju topila smo ostanek združili s H2O in segrevali na parni kopeli. Oboijene trdne snovi smo zbrali, raztopili v EtOAc, sušili in uparili. Ostanek smo očistili s prekristalizacijo iz MeOH-CH3CN, da smo dobili 7-kloro-N-metil-5-(lHpirazol-4-il)-3H-l,4-benzodiazepin-2-amin (38 mg), tal. 287-289 °C.

Benzodiazepinonski intermediat iz odstavka d) zgoraj smo tudi pripravili kot sledi:

pivalinska kislina

N-NH

a) Spojino [8] (24 g) smo združili s THF (400 ml) in Et20 (100 ml) in ohladili na - 78 °C. K zmesi smo dokapavali tBuLi (80 ml) in nastalo rdečo raztopino mešali

2.5 ur pri - 78 °C. Raztopini smo dokapavali raztopino 5-kloro-2-nitro-benzaldehida (11.2 g) v THF (150 ml) in nastalo zmes pustili čez noč ogreti na sobno temperaturo. Po hitrem dodatku nasičene raztopine NH4CI smo zmes razredčili z EtOAc in sloja ločili. Organsko frakcijo smo izprali z nasičeno raztopino NaCl, sušili, filtrirali in uparili. Flash kolonska kromatogarfija ob uporabi sistema z gradientno elucijo od 10 % EtOAc/heksana do 75 % EtOAc/heksana je dala 20.6 g alfa-(5-kloro-2nitrofenil)-l-(trifenilmetil)-lH-pirazol-4-metanola kot belo peno. MS 495 (M⁺).

b) Zmes produkta iz a) (27.1 g), CHCI3 (250 ml) in MnO2 (20 g) smo mešali 3 ure pri temperaturi refluksa. Dodali smo dodaten alikvot MnC>2 (5 g) in zmes mešali dodatnih 5 ur. Po ohlajenju smo zmes filtrirali in uparili, da smo dobili 26.9 g (5-kloro-2nitrofenil)-[l-(trifenilmetil)-lH-pirazol-4-il]metanona, MS 493 (M+).

c) Zmes produkta iz b) (26.9 g), EtOH 400 ml in NH4CI (100 ml) smo združili in mešali 3 ure pri temperaturi refluksa. Po nevtralizaciji s 30 % NaOH (50 ml) pri 0 °C smo EtOH uparili in nastalo vodno fazo ekstrahirali z EtOAc. Organske frakcije smo sušili, filtrirali in uparili. Ostanek smo očistili s filtracijo skozi silikagel ob uporabi sistema gradientne elucije iz 30 % EtOAc/heksana do 100 % EtOAc, da smo dobili (5kloro-2-nitrofenil)(lH-pirazol-4-il)metanona. Le-tega smo združili z EtOH (250 ml) in 10 % paladija na oglju (100 mg) in hidrogenirali pri 3.6 bar. Flash kolonska kromatografija je dala 10 g (2-amino-5-klorofenil)-lH-pirazol-4-il metanona MS 221 (M+).

d) Raztopini produkta iz c) (10.5 g) v THF (300 ml) in CH2CI2 (300 ml) smo dodali NaHCO3 (25 g) in zmes ledu-vode (300 ml). Mešano dvofazno zmes smo obdelali s 37.2 ml BrCOCH2Br. Obe fazi smo ločili in vodno fazo ekstrahirali s CH2CI2.

Organske frakcije smo sušili, filtrirali in uparili. Ostanek smo raztopili v THF (100 ml) in dodali k tekočemu NH3 (200 ml), ki smo ga ohladili na - 78 °C in pustili mešati Čez noč ob segrevanju na sobno temperaturo. Hlapne deleže smo uparili in ostanek porazdelili med EtOAc in H2O. Po ločitvi slojev smo vodno frakcijo ekstrahirali z EtOAc. Organske frakcije smo sušili, filtrirali in uparili. Ostanek smo Združili z 1BuOH (100 ml) in pivalinsko kislino (75 mg) in zmes segrevali do temperature refluksa. Topilo smo odstranili z uparjenjem in produkt očistili s flash kolonsko kromatografijo (6.5 % MeOH/CH2Cl2), da smo dobili 5.5 g želenega benzodiazepinona.

Primer 3

1. n-BuLi

CHa‘

XV

3. NaOH, CHgOH H₂0, THF

nh₃

BrCOCHgBr

Na₂CO₃

N—N o

CPha

N—N

N—N 'H .n

a) Bromopirazol (24.0 g) smo suspendirali v suhem THF (600 ml) in ohladili na kopeli suhega ledu-acetona ob mešanju v atmosferi argona. Dokapavali smo n-butillitij (2.5M v heksanu). Po mešanju v teku 2 ur ob hlajenju na kopeli suhega ledu-acetona smo THF raztopino dodaljali k 2-metil-6-metil-4H-3,l-benzoksazin-4-onu (8.76 g) v THF (500 ml), pred hlajenem na okoli - 50 °C, v teku 10 minut. Reakciji smo po 20minutnem mešanju na hitro dodali 15% amonijevega klorida v vodi (mas./vol. 300 ml) in pustili ogreti na sobno temperaturo. Reakcijsko zmes smo razredčili z EtOac in sloja ločili. Organski sloj smo izprali z nasičenim vodnim natrijevim kloridom. Vodni sloj smo izprali z EtOAc. Organske sloje smo združili, sušili, filtrirali in koncentrirali. Nastalo trdno snov smo suspendirali v zmesi THF (300 ml), metanola (350 ml), vode (250 ml) in 10N natrijevega hidroksida (270 ml) ter segrevali pri temperaturi refluksa ob mešanju 6 do 24 ur. Nastalo zmes smo pustili ohladiti na sobno temperaturo in porazdelili med etrom in vodo. Organske sloje smo izprali z nasičenim vodnim natrijevim kloridom, nato združili, sušili, filtrirali in koncentrirali. Ostanek smo suspendirali v CH2CI2 in filtrirali. Filtrno pogačo smo izprali s CH2CI2. Filtrat smo koncentrirali in vodili skozi silikagel ob uporabi zmesi EtOAc-CH2Cl2 (1:9 vol./vol.) kot eluenta. Eluent smo združili in koncentrirali in nastali preostanek kristalizirali iz CH2Cl2-heksana, da smo dobili 15.18 g (2-amino-5-metilfenil)[l-(trifenilmetil)-lHpirazol-4-il]-metanona.

MS Izrač.: 443.1997; Ugot.: 443.1990.

b) Produkt iz a) (2.85 g) smo raztopili v zmesi THF (150 ml) in etra (150 ml) in ohladili na kopeli ledu-vode. Nato smo dodali nasičeno vodno raztopino natrijevega karbonata (100 ml). Ob mešanju smo dodali bromoacetil bromid (4 x 0.67 ml). Po 4 urah smo reakcijsko zmes razredčili z vodo in ekstrahirali z EtOAc. Tvorjeno oborino smo zbrali s filtracijo in raztopili v CH2CI2. Frakcijo EtOAc smo združili z raztopino CH2CI2 in sušili, filtrirali, uparili in koncentrirali. Ostanek smo kristalizirali iz CH2Cl2-heksana, da smo dobili 3.33 g 2-bromo-N-[4-metil-2-[[l-(trifenilmetil)-lH-pirazol-4-il]karbonil]feniljacetamida;

MS Izrač.: 563.1208; Ugot.: 563.1188.

c) Produkt iz b) (2.26 g) smo raztopili v suhem CH2CI2 (100 ml) in ohladili na kopeli suhega ledu-acetona. V reakcijsko zmes smo dodali tekoč amoniak (50 ml). Nastalo raztopino smo mešali in pustili ogreti čez noč na sobno temperaturo. Dodali smo vodo in raztopili preostalo oborino. Po mešanju smo sloja ločili. Organski sloj smo ekstrahirali z nasičenim vodnim natrijevim hidrogen karbonatom. Vodne sloje smo izprali s CH2CI2. Sloje CH2CI2 smo združili, sušili, filtrirali in koncentrirali. Ostanek smo prekristalizirali iz CH2Cl2-heksana, da smo dobili 1.68 g 2-amino-N-[4-metil-2-[[l(trifenilmetil)-lH-pirazol-4-il]-karbonil]-fenil]acetamida,

MS Izrač.: 501.2291; Ugot.: 501.2272.

d) Suspenzijo produkta iz c) (15.02 g) v n-BuOH (300 ml ) smo segrevali 64 ur ob refluksu ob mešanju. Po ohlajenju na sobno temperaturo smo koncentrirali do suhega. Ostanek smo suspendirali v THF in segreli do refluksa. Nastalo suspenziljo smo filtrirali. Filtrno pogačo smo izprali s THF. Filtrat smo izprali in segreli na vrelišče in koncentrirali. Nastalo zmes smo pustili ohladiti na sobno temperaturo in pustili stati 3 ure. Nastali produkt smo izprali s THF in sušili, da smo dobili 5.50 g l,3-dihidro-7metil-5-(lH-pirazol-4-il]-2H,l,4-benzodiazepin-2-ona; tal.: 282-289 °C.

e) Fosforov pentasulfid (0.5 g) smo dodali k suspenziji produkta d) (0.24 g) v THF (50 ml.) Zmes smo pustil na ultrazvočni kopeli 1 uro, nato pa koncentrirali do suhega. Ta ostanek smo porazdelili med THF-EtOAc (1:2, vol./vol. 150 ml) in polnasičeno raztopino NaHCC>3. Organski sloj smo izprali z nasičeno raztopino NaCl (100 ml). Vodne sloje smo izprali z zmesjo THF-EtOAc in organske sloje koncentrirali in vzdrževali čez noč v vakumskem sušilniku. Ostanek smo raztopili v THF in ohladili na - 40 °C. Metilaminski plin smo vpihavali v raztopino THF v teku 10 minut. Pridobili smo 6 g mase. Zmes smo pustili ogreti na sobno temperaturo in mešali 2 uri. Po koncentraciji smo ostanek raztopili v zmesi THF-EtOAc (1:2 vol./vol. 100 ml) in ekstrahirali z nasičeno raztopino NaHCO3 (100 ml) in nasičeno raztopino NaCl (100 ml). Vodne sloje smo izprali z zmesjo THF-EtOAc, organske sloje sušili, filtrirali in koncentrirali. Ostanek smo kromatografirali na silikagelu ob uporabi CH3OHCHCI3 (vol./vol. 1 : 9 ) kot eluenta, da smo dobili po prekristalizaciji iz CH3OHCHCl3-heksana N,7-dimetil-5-(lH-pirazol-4-il)-3H-l,4-benzodiazepin-2-amin (0.22 g); tal. 262-270 °C.

Naslednje galenske pripravke, ki vsebujejo spojino v smislu izuma kot učinkovito sestavino, kot je zgoraj definirano, se da pripraviti na sam po sebi znan način:

a) Tekoča formulacija za oralno dajanje:

Sestavine	me/formulaciio
Učinkovita sestavina	20.0 mg
Metilparaben	20.0 mg
Saharoza	q.s.
Aroma	q.s.
Citratni pufer	q.s.
Očiščena voda q.s.	5.0 ml
b) Formulacija za tableto:
Sestavine	me/tableto
Učinkovita sestavina	20 mg
Škrob	40 mg
Avicel (mikrokristalna celuloza)	80 mg
Laktoza	274 mg
Magnezijev stearat	2 mg 416 mg
c) Formulacija za mehko želatinsko kapsulo:
Sestavine	me/kapsulo
Učinkovita sestavina	20 mg
Etoksilirane maščobne kisline	500 mg
PEG 4000 (polietilenglikol)	100 mg
Rastlinska olja q.s. do	1.0 ml

Za

Claims (8)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Benzodiazepini s formulo v kateri

   X in Y vsakokrat neodvisno stojita za H, halogen in nižji alkil;

   RlO in Ril sta oba H, ali je eden izmed R^ ali R^l H in drugi metil, ali pa sta R^ in R¹¹ skupaj “(CH2)_n-» kjer je n = 4 ali 5;

   Z je obroč, izbran iz skupine, ki sestoji iz

   Ai* <S A

   N—N N-NH _ali Nt(Zi) — —

   N-NH (Z²)

   NH (Z3) kjer je eden ali več atomov ogljika v navedenem obroču Z lahko substituiran z F, Cl ali nižjim alkilom;

   kot tudi njihove farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli, karbamati, sečnine in amidi.
2. 2. Spojina po zahtevku 1, kjer je Y H in je X izbran iz skupine, ki obstaja iz halogena in nižjega alkila, zlasti kjer je X v položaju 7.
3. 3. Spojina po zahtevku 2, kjer je R 1θ metil, R je vodik in je X izbran iz skupine, ki sestoji iz klora in metila, zlasti v položaju 7.
4. 4. Spojina po zahtevku 3 z eno izmed formul I (a), I (b) ali I (c):

   I(b)

   I(c)
5. 5. Spojina po kateremkoli izmed zahtevkov od 1 do 4, uporabna kot sestavina v terapevtsko učinkovitem sredstvu, zlasti kot antivirusnem sredstvu, namenjenem zlasti za zdravljenje, terapijo ali profilakso AIDS-a in AlDS-u sorodnih bolezni.
6. 6. Postopek za pripravo spojine po zahtevku 1, označen s tem, da obsega reakcijo spojine s formulo II

   II zapored s P2S5 in aminom HN(R^\R^), ali z reakcijo spojine s formulo II z aminom HN(R1O,Ril) v topilu, inertnem pri reakciji v prisotnosti Lewisove kisline, in če želimo dobiti amid spojine s formlo I, z nevtralizacijo spojine s formulo I z organsko kislino, ali če želimo karbamat ali sečnino, z reakcijo spojine s formulo I s produktom stehiometrične reakcije med fosgenom in alifatskim ali aromatskim alkoholom oz. alifatskim ali aromatskim aminom.
7. 7. Zdravilo, zlasti za zdravljenje ali profilakso virusnih infekcij, zlasti retrovirusnih infekcij, kot infekcij s HIV 1 in/ali HIV 2, ali za zaščito celic pred takimi infekcijami, ali za odpravo citopatičnih destruktivnih učinkov retrovirusne bolezni pri pacientu, inficiranem z retrovirusom, označeno s tem, da vsebuje kot učinkovito farmacevtsko sestavino spojino po zahtevku 1 in v danem primeru drugo antivirusno sredstvo, zlasti inhibitor reverzne transkriptaze, kot dideoksicitidin, AZT (3’-azido-3’-deoksitimidin), inhibitor HIV (virus humane imunodeficience)-proteaze, α-, β- in/ali γ-interferon, interlevkin-2 in/ali GM-CSF (stimulirni faktor za kolonijo granulocitov-makrofagov).
8. 8. Uporaba spojine po zahtevku 1 za pripravo zdravila, namenjenega zlasti za zdravljenje ali profilakso virusnih infekcij, zlasti retrovirusnih infekcij kot infekcij s HIV (virus humane imunodeficience) 1 in/ali HIV (virus humane imunodeficience) 2, ali za zaščito celic pred takimi infekcijami, ali za odpravo citopatičnih destruktivnih učinkov retrovirusne bolezni pri pacientu, inficiranem z retrovirusom.

   Za

   F.HOFFMANN-LA ROCHE AG:

   AVRELIJA G

   Gotuur

   IZVLEČEK

   Benzodiazepini

   Benzodiazepini s formulo v kateri

   X in Y vsakokrat neodvisno stojita za H, halogen in nižji alkil;

   RM in R¹* sta oba H, ali je eden izmed RlO ali R¹¹ H in drugi metil, ali pa sta R¹® in Ril skupaj -(CH2)n-» kjer je n = 4 ali 5;

   Z je obroč, izbran iz skupine, ki sestoji iz t / N—N (Z*) kjer je eden ali več atomov ogljika v navedenem obroču Z lahko substituiran z F, Cl ali nižjim alkilom;

   kot tudi njihove farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli, karbamati, sečnine in amidi. Produkti se dajo uporabiti kot terapevtsko učinkovita sredstva, zlasti antivirusna sredstva, posebno pri zdravljenju, terapiji ali profilaksi AIDS-a in AEDS-u sorodnih bolezni.